Umeå University's logo

This article explores students’ perspectives on English language learning in relation to the Language Introduction Programme in Sweden, which is an individual transitional programme for newly arrived immigrants and seeks to quickly transition adolescents into further education or the job market. High proficiency in English is vital in Swedish society, and insufficient knowledge of English can lead to negative long-term consequences for both individuals and society regarding inequality. The methodology used is based on linguistic ethnography, and the data for this article consists of eight semi-structured interviews with students in the programme at one school. Foucauldian perspectives are used to analyse power and the construction of language ideologies relating to the multilingual English-language classroom and learner identity. The results show that the importance of proficiency in English for a successful educational transition from the Language Introduction rarely communicated to students. Furthermore, English is positionedas a subject of low importance within the organisation. The results also show that monolingual norms and language hierarchies limit the students’ability to use their first language when learning English.

Članek raziskuje poglede učencev na učenje angleškega jezika v povezavi s programom seznanjanja z jeziki na Švedskem, ki je individualni prehodni program za na novo prispele priseljence; prizadeva si za hiter prehod mladostnikov v nadaljnje izobraževanje ali na trg dela. Visoko znanje angleščine je v švedski družbi ključnega pomena, nezadostno znanje angleščine pa lahko povzroči negativne dolgoročne posledice za posameznike in družbo, kar se tiče neenakosti. Uporabljena metodologija temelji na jezikovni etnografiji, podatki za ta članek pa so črpani iz osmih polstrukturiranih intervjujev z učenci, ki so vključeni v program na eni šoli. Za analizo moči in konstrukcije jezikovnih ideologij, povezanih z večjezičnim poukom angleščine v razredu in identiteto učenca, so uporabljeni foucaultovski vidiki. Izsledki kažejo, da se o pomenu znanja angleščine za uspešen prehod v izobraževanje iz programa seznanjanja z jeziki učence le redko obvešča. Poleg tega pomanjkanje informacij o pravici do izobraževalne podpore omejuje dostop študentov do enakih izobraževalnih možnosti, angleščino pa potisne v položaj predmeta z nižjo stopnjo pomembnosti znotraj organizacije. Izsledki kažejo tudi, da enojezične norme in jezikovne hierarhije omejujejo možnosti študentov za uporabo svojega prvega jezika pri učenju angleščine.